-
1 year
[jiə] 1. noun1) (the period of time the earth takes to go once round the sun, about 365 days: We lived here for five years, from November 1968 to November 1973; a two-year delay.) leto2) (the period from January 1 to December 31, being 365 days, except in a leap year, when it is 366 days: in the year 1945.) leto•- yearly2. adverb(every year: The festival is held yearly.) letno- all the year round
- all year round
- long* * *[ji:, British English tudi jə:]nounleto, plural doba, starost; astronomy perioda, obhodni čas (planeta)year by year, from year to year — od leta do leta, iz leta v letoyear in year out, year after year — od leta do leta, leto za letom, skozi vsa letapoetically in years — v letih, starfor years — leta in leta, mnogo letyear-long — enoleten, leto dni trajajočlast year — lansko leto, lanicivil (common, legal) year — navadno letoleap-year, bissextile year — prestopno letochurch (Christian, ecclesiastical) year — cerkveno letoGreat Year, Perfect Year — veliko (platonsko) leto (26.000 let)astronomical, solar year — sončno letoNew year's Day — novoletni dan, Novo leto (l. jan.)New year's Eve — novoletni večer, silvestrovoin the year of our Lord, in the year of grace — v letu Gospodovemhe is well on in years — on je že v letih, je že star -
2 regular
['reɡjulə] 1. adjective1) (usual: Saturday is his regular day for shopping; That isn't our regular postman, is it?) običajen2) ((American) normal: He's too handicapped to attend a regular school.) navaden3) (occurring, acting etc with equal amounts of space, time etc between: They placed guards at regular intervals round the camp; Is his pulse regular?) pravilen4) (involving doing the same things at the same time each day etc: a man of regular habits.) vsakdanji5) (frequent: He's a regular visitor; He's one of our regular customers.) reden6) (permanent; lasting: He's looking for a regular job.) stalen7) ((of a noun, verb etc) following one of the usual grammatical patterns of the language: `Walk' is a regular verb, but `go' is an irregular verb.) pravilen8) (the same on both or all sides or parts; neat; symmetrical: a girl with regular features; A square is a regular figure.) pravilen, simetričen9) (of ordinary size: I don't want the large size of packet - just give me the regular one.) navaden10) ((of a soldier) employed full-time, professional; (of an army) composed of regular soldiers.) poklicen2. noun1) (a soldier in the regular army.) poklicni vojak2) (a regular customer (eg at a bar).) stalni gost•- regularly
- regulate
- regulation
- regulator* * *I [régjulə]1.adjectivepravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen; American colloquially popoln, pravi pravcati, skoz in skozregular soldier — reden, poklicni vojakhe is a regular bear figuratively on je pravi (pravcati) medvedto lead a regular life — živeti redno, urejeno življenje;2.adverbredno; zaresII [régjulə]nounmilitary vojak redne vojske; plural redne čete; colloquially stalni nameščenec, redno zaposlena oseba, stalen gost, stalen odjemalec; ecclesiastic redovnik, redovni duhovnik, regulár; American politics zvest privrženec stranke -
3 summer
(the warmest season of the year: I went to Italy last summer; ( also adjective) summer holidays.) poletje- summery- summer camp
- summerhouse
- summertime* * *I [sʌmə]1.nounpoletje, poletno vreme; figuratively cvet, vrhunec; plural življenjska letasummer's day — poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost danIndian summer — babje poletje, lepo vreme v pozni jeseniSt. Luke's summer — čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobraSt. Martin's summer — Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobraSt. Martin's summer — Martisončensummer resort — letovišče; letoviški krajsummer corn (wheat) — jaro žito (pšenica);2.intransitive verbletovati, preživeti poletje ( in Italy — v Italiji); (živina) poleti biti na planinski paši;3.transitive verbodgnati (živino) na poletno planinsko pašoto summer and winter — preživeti vse leto (in, at v)II [sʌmə]nounarchitecture tram, bruno, nosilec; konzola
См. также в других словарях:
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naváden — dna o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprestópen — pna o prid. (ȅ ọ̑) redko, v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta tudi nèprestôpen pna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ ó ȅ ō) ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rodíti — ím dov. in nedov. (ȋ í) 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka // dati, posredovati življenje komu kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nòv — nôva o stil. ó prid., novéjši (ȍ ó) 1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólči — tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobívati — am nedov. (í) 1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno 2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši a) za kako stvar: kmetje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
